Pozdravljeni vsi ljubi moji,
enostavno moram deliti z vami.
Saj bi že v ponedeljek napisala tale uvod, pa so me prosili, naj ne prehitevam in naj počakam, da objavijo najprej oni – da se tako spodobi - in sem se seveda popolnoma strinjala.
In so včeraj (v torek) objavili, sedaj pa lahko tudi jaz.
Tisti, ki ste na revijo Jana naročeni, ste videli že sami, nekateri ste mi tudi že čestitali.
Nominirali so me namreč za naslov Slovenke leta, to je vsakoletna akcija, ki jo revija Jana organizira že vse od leta 1988.
Naj malo komentiram - sem mislila, da sem v svojem življenju preizkusila že vse, kar mi je bilo namenjeno od novih stvari, in bodo sedaj moji dnevi do konca tekli lepo mirno in po ustaljenih poteh.
Očitno sem bila zrela za šok prve vrste – in sem ga seveda tudi dobilaJJJ.
Kaj naredite vi, ko dobite mehka kolena in se morate čisto takoj in pri priči usesti, pa čeprav na tla, če ni drugega pri roki?
Jaz grem seveda takoj tapkat, najprej vsevprek, da se telo malo pomiri, potem pa pride tisto ''zlato'' vprašanje, ki ga tapkalci tako dobro poznamo – kaj čutim?
Rajnarjeva, kaj pa čutiš?
A nisi nič vesela? Saj to je vendar priznanje prve vrste!
Ne, takrat tisto prvo minuto nisem bila niti najmanj vesela, niti najmanj, pa kaj še!!
Me je zvijalo in krivilo – za začetek da tega in takih cirkusov ne maram, pa da kako bo to zgledalo januarja na odru Opere, pa kam naj stlačim še kakšno obveznost ko imam vse že polno, pa da to vsem sploh ne bo všeč, pa da mi bo slava samo v glavo stopila – take in podobne stvari.
In sem tapkala in dihala in se spraševala – kaj pa je spodaj pod vsem tem?
Kaj je resnična težava?
Kaj je tisto, kar mi mehča kolena?
Toliko namreč že poznam ustroj človeške zavesti in podzavesti, da vem, da zgoraj naštete stvari niso bistvena težava, so bolj zunanji ovoj.
Kaj je torej spodaj?
Kaj čutim v resnici?
In je seveda prišlo – tisto, kar v takih primerih vedno pride – samo ne pričakuješ, da boš našel pri sebi.
Je prišlo kot strela z jasnega - Saj si sploh ne zaslužiš tega priznanja. Kdo pa sploh si, da bi bila med nominirankami za ta naslov???? To pa ja niso heci!!!
Ohja.
Glede na to, da sem že sedela, se mi vsaj usesti ni bilo treba.
In so prstki veselo tapkali, solzne žleze pa spuščale snov, ki jo vsi dobro poznamo in jo običajno brišemo v žepne robčke.
Če jih imamo.
Ker jaz, ki sem znana po tem, da imam pri sebi vedno celo tono robčkov, v tistem trenutku nisem imela niti enega – niti enega!!!
Sem se morala brisati kar v rokav – in tapkati, da itak si še robčkov ne znam organizirati, kaj bom med nominirankami…
Ker ste vsi tapkalci, dobro veste, da take stvari odtečejo.
Je odteklo tudi to.
In sem sedaj vesela – strašno vesela – iskreno vesela – samo še vesela, nič drugega.
In zelo ponosna, kajti ta čast gre v bistvu metodi EFT in ne meni, jaz sem bolj slučajno zraven.
In ko je moja mami včeraj ljubeče komentirala – saj za TV že vem, da si vedno skuštrana, ampak za v Jano bi se pa ja dala malo sfriziratiJJJJJJJJJ, sem se smejala, da so mi spet – solze tekle, tokrat na srečo od smehaJJJ.
Tole vam pišem samo zato, da boste z mano veseli še vi.
Tapkanje je zakon:)))))))))))))))))))))))))))
